5 LET BLOGA, JUHUHUHUHU!
Kje bi sploh začela? Zadnje objave se samo zahvaljujem, ampak tega ni nikoli preveč.
Ne morem verjeti, da sem prvo objavo na blogu napisala prav 5 let nazaj.
Novoletna želja? Ja, nekako. Čeprav je v meni rasla že dlje časa... uh, koliko poguma sem potrebovala, da sem se odločila, da odprem svoj blog.
Kaj me je skrbelo?
Ko sem začela pisati blog nisem imela pojma o pojmu. Haha, resnično nisem imela pojma kako se piše objave, o čem točno bom pisala, kako se slika, kaj lahko od bloga pričakujem, kaj sploh pomeni biti bloger v Sloveniji, ali obstajajo kakšne koristi od tega, ali lahko s tem služiš...
Praktično nisem o bloganju vedela ničesar, samo želela sem nekaj ustvarjati in pisati.
Kljub temu, da nikoli nisem napisala najboljšega eseja v šoli, da mi je slovenščina še vedno "španska vas" kar se tiče pravil in slovnice... No čeprav mi je španski pueblo zelo domač, haha pa vendarle, sem se želela izražati na svoj način.
In ker imam rada modo, kozmetiko in rada ustvarjam, pišem... se mi je zdel to super način, da se malo zaposlim.
(kot da matura, izpit za avto, izpit za zumbo - začetki poučevanja Zumbe ter fant, takrat niso bili dovolj)
Zakaj sem imela srečo?
Zato, ker sem začela pisati blog v letih, ko v Sloveniji ni bilo veliko blogov. Bilo jih je nekaj stalnih, nekaj na novo... sicer pa sem jih spoznavala sproti.
Vsekakor je to prednost, da sem se lahko praktično neodvisno razvijala in iskala svojo smer bloganja. Punce, vedele ali ne. Začela sem z blogom še preden je "obstajal" instagram oz. 1 leto preden sem ga sploh imela, haha.
In zakaj nesrečo?
Ker nisem imela nikogar, ki mi karkoli razložil. Ni bilo blogerskih nasvetov - kot jih danes pišemo za vas - mlade blogerje, vsaj prvi 2 leti ni bilo nobenih sodelovanj (ko sem začela, sploh nisem vedela, da kaj takšnega obstaja).
Sedaj je lažje. Ker vidite kako vse skupaj poteka, približno vidite kako se piše, slika, tudi same blogerke vam delimo ogromno nasvetov.
Je pa težje, ker je večja "konkurenca" in imajo starejše blogerke že utečene odnose z firmami in PR podjetji in je težje priti "vmes".
Vsekakor sem tu da vam pomagam, jaz tega nisem imela in vem da je težko.
Kaj mi je blog dal?
Uh, kaj mi ni dal! Dal mi je svobodo, veselje, srečo, ogromno novih poznanstev, ogromno izkušenj, naučil me je da sem bolj samozavestna, samosvoja, da stojim za svojimi besedami, da je včasih treba reči NE - če neko sodelovanje ni dobro, da se je treba postaviti zase...
Predvsem pa mi je dal res res res lepe izkušnje in mi odvzem ogromno prostega časa.
Ampak to je to, to je nekaj kar delam za dušo in kar me izpopolnjuje. Vsekakor sem ponosna na vse dosežke Viva la vide, ne morem verjeti da sem dejansko ena izmed bolj prepoznavnih slovenskih blogerk - po mnenju revij itd.
Vsekakor pa nikoli nebi rekla da je kateri blog NAJBOLJŠI, ali NAJVEČJI - ker ima vsak blog svoje bralce in svoje "oboževalce". Vse se trudimo, da blog naredimo unikaten in zato se jih NE DA PRIMERJATI.
Res je vsak blog - zgodba zase in tako je prav. Upam, da tako tudi ostane, da se ne bomo preveč kopirali.
Kratek povzetek vsakega leta...
5 LETO,
Instagram : 9.890 sledilcev
Facebook : 4.761 všečkov
Ogledi bloga : 745.000 cca.
Ah, in spet se zahvaljujem. Blog seveda, ne obstaja v pravem pomeni brez bralcev. Res sem vesela, da smo vse več v kontaktu - hvala bogu za instagram sporočila in facebook sporočila. Čeprav ste mi nekatere pisale tudi na mail, kar me res veseli, vzame še več časa.
Ne morem verjeti, da je moj blog tako uspel praktično iz "nič". To si vzamem za uspeh, še posebej ker s tem nisem imela popolnoma nobenega znanja prej, tudi nisem bila znana v medijskem svetu - nisem bila manekenka niti model - poziranje sem se morala priučiti, haha - filmarji bi rekli, da sem "naturšček", nisem pisateljica in tudi ne profesionalna fotografinja.
Vse to sem se naučila, všeč mi je da je še vedno veliko stvari, ki jih lahko izboljšam - ampak na svoj način, vsekakor si ne želim mainstream bloga ampak želim, da bo vedno obdržal svojo drugačnost.
Res sem brez besed, ko me imate nekatere za "vzor" in me na dnevni ravni podpirate. UAU. Sem mislila, da smo/so slovenke bolj zaprte (dobro, jaz sem neka čudna izjema, haha) in me veseli, da se podpiramo in si pomagamo.
Brez besed, hvala ker me osrečujete in vesela sem, da me prebirate. (skačem do neba, brez heca - sem skoraj kot Domen P.)
Tisočkrat hvala in ostanite z mano že naprej! <3
Katja,
z velikim nasmeškom na obrazu in inhalatorjem v roki (spet sem bolna, haha)