Prav lepo pozdravljene! Ta objava je v mojih mislih že kar nekaj časa... potem pa sem prišla na idejo, da končno napišem svoje misli glede te teme in se na to temo razpišem in končno spravim te občutke na "papir".
Ta objava bo "spet ena izmed tistih filozofskih".
Na moje začudenje, se je izkazalo - da so anti kozmetične in outfit objave zelo dobro brane in so kar popularne. Zdi se mi super, da vas zanimajo tudi te teme, ki stojijo za blogom in za vsem "bliščem".
Pa pojdimo k bistvu.
1. Blogerke upamo ...
Ko pišeš objavo, nimaš pojma kdo vse jo bo prebral. Upaš, da kar se da veliko ljudi. Upaš, da boš z njo komu pomagal, ga navdihnil ali samo polepšal dan.
Pridejo dnevi, ko te inspiracije ni. Sama imam kar veliko srečo in "blogerske krize" v skoraj 5ih letih bloganja še nisem imela. Vem pa, da je ogrooomno punc ki so jo imele. Velikokrat je razlog to, da ni "feedbacka".
In punce odnehajo.
2. Me rada prebiraš? Pusti mi komentar.
Kakor se sliši preveč direktno... sem sama iskreno in zelo vesela *včasih celo skačem od veselja*, ko dobim kakšen komentar na kakšno objavo. Velikokrat se je zgodilo, da so mi punce (verjetno tudi marsikateri drugi blogerki) v živo omenile, da so nekaj kupile po mojem "priporočilu", na blogu, instagramu, facebooku... nikoder, ne duha ne sluha o tej informaciji.
Všeč mi je, če me "pocukate za rokav", bodisi spletni bodisi pravi na ulici.
Lepo je videti, da te ljudje spremljajo in ne samo to - lepo je dobiti direkten komentar, da vidiš da ne blebetaš tja v tri krasne.
3. Ali nas lahko kritizirate?
Seveda! Kakor so kritike težje za sprejeti, so ravno tako feedback. Ne maramo nesramnih, neargumentiranih komentarjev. Rade pa imamo kakšno idejo, dobro začinjen komentar kako naj se izboljšamo ter idejo o kakšenm dobrem zapisu.
Dejstvo je, da ima vsaka blogerka svoj način pisanja in bloganja. Sama se zavedam, da moja slovenščina in angleščina nista popolni, nikoli nisem bila tip človeka s popolno slovnico, ampak imam druge dobre lastnosti.
Zato, se prej zavedajte koga prebirate. Ali prebirate nekoga, ki ga veliko na fotografijo, nekoga ki da več na slike ali nekoga, ki da več na vsebino.
100 blogerk, 100 čudi.
4. Lepo je biti cenjen.
Kljub temu, da uživamo v tem kar počnemo (definitivno pri tem čutimo notranje zadovoljstvo, drugače tega nebi počele)... je lepo, če te bralke cenije.
Lepo je videti, da kakšen nasvet pomaga, da je kakšen nakup nekomu popolnoma zgrešen in da izdelek pač ni za vsakogar...
Lepo je tudi, ko se trudiš za objavo 8 ur ali več in dobiš kakršenkoli feedback.
5. Vas je strah/sram pisati?
Ko sem bila samo "tiha bralka" blogov, sem bolj malo komentirala na druge bloge. Zdelo se mi je, da bom vsiljiva, strah me je bilo priznati - da mi je včasih kakšna stvar popolnoma mimo, no tega še danes nebi napisala direktno - ker nočem prizadeti pisca, si mislim svoje in grem dalje.
Nerodno mi je bilo priznati, da mi je včasih kakšna blogerka tako zelo všeč, da bi jo rada spoznala v živo, iz firbca da vidim kakšna punca je.
Ko sem sama v tem, vidim da so te strahovi popolnoma brezvezni in da je res zares lepo dobiti feedback.
6. Te lahko nekaj vprašam?
Na instagramu private in facebooku dobim kar nekaj vprašanj o kozmetiki, outfitu itd...
Tega sem vesela! Sicer nisem kozmetičarka ali kaj podobnega, ampak z veseljem pomagam. Tudi bodočim blogerkam z veseljem dam kakšen nasvet, grem z njo na kavo... no worries! Zato sem tu!
7. Če bi bil blog revija v trafiki, koliko bi vas kupilo to revijo?
Včasih pomislim, brez katerih blogov ne morem... moram priznati, da če bi morala plačati vsak mesec 1 eur za dostop do bloga, bi se sigurno naročila na vsaj 30 blogov (25 od teh slovenskih) brez katerih ne morem in jih rada berem.
Lepo je vedeti te stvari.
8. Lajki, komentarji... so naš skupni jezik!
Nikoli nevem katera punca na katerem koncu svetu (Slovenije) bere te vrstice. Če ti je objava všeč "klikni" like, da vidim da si prebrala. Če se ti ne da, nič hudega. Ampak ne bom vedela zate.
Komentiraj, sodeluj v debati. Pomagajmo si!
9. Ali si vedela...?
Da so lajki in komentarji samo okoli 90% številke ogledov objave?
Res mi je škoda, da nekatere blogerke zaradi "premalo" feedbacka odnehajo blogati in se preveč ukvarjajo s številkami.
10. Hvala ti.
Ne glede na vse napisano, se TI želim osebno zahvaliti ker me prebiraš. Ko sem začela pisati blog, si nisem niti sanjala, da bom kdaj postala prepoznavna in da me bodo ljudje poznali kot blogerka. Očitno je res vse mogoče, če nekaj delaš s srcem in dušo.
18-letna gimnazijka Katja bi bila izjemno ponosna name in presrečna sem, da lahko počnem nekaj kar me tako veseli in vse te izkušnje delim z vami/tabo!
Na moji blogerski poti nisem šla ravno čez trnje do zvezd, ampak ne bom lagala, da ni bilo ogromno zlobnih jezikov, ki so se ukvarjali z mano in pljuvali po tem, da želim početi nekaj kar me veseli (še zdaj mi ni jasno, kaj imajo ljudje od tega, da se ukvarjajo s tujimi življenji ki jih ne razumejo), takšne ljudi preziram in se mi smilijo, ker so ujeti v svojih "pravilih, mejah" ki veljajo le v njihovih glavah.
Pa dovolj o negativizmu, tega smo vse blogerke izkusile kar nekaj.
Nasplošno želim skozi blog širiti idejo, da se je potrebno počutiti ODLIČNO v svojem telesu in da je VSE mogoče in da se NE smete ukvarjati s tem, kaj si misli "družba" in da ji definitivno ne smete dovoliti, da bi vam narekovala vaše strahove in cilje v življenju.
Hvala še enkrat in ostanite unikatne. Če pa potrebujete "brco v rit", pa mi pišite in vas z veseljem "nafilam" z pozitivo in nekaj zanimivimi izkušnjami.
Hvala, gracias, thankyou
Katja
